16.06.2005
- vir: www.umanotera.org
Gensko spremenjeni organizmi (GSO)
Odnos slovenske strokovne in širše javnosti do možne uporabe gensko spremenjenih organizmov (GSO) je še vedno kritičen. Mnoge države, ki imajo to področje že zakonsko urejeno, uporabljajo samo preverjene in varne organizme, saj je pred njihovo komercialno uporabo treba pridobiti soglasje oziroma dovoljenje, potrebne so tudi ocena tveganja in zahtevne sistematične raziskave o vplivu GSO na zdravje ljudi in okolje. Ostaja pa odprto vprašanje o dolgotrajnih vplivih namernega sproščanja GSO v okolje kakor tudi možnosti pojava alergičnih reakcij ali celo zastrupitev zaradi uživanja gensko spremenjene hrane. Oktobra 2002 je bila v Sloveniji izdelana telefonska mnenjska raziskava o problematiki gensko spremenjenih organizmov (GSO). Anketiranih je bilo 513 državljanov, starejših od 15 let. Vzorec je bil naključen ob upoštevanju določene statistične metode. Dve tretjini vprašanih je za GSO že slišalo in med njimi jih je 72 % znalo pravilno navesti katere so gensko spremenjene rastline. Proti sproščanju GS rastlin v okolje se je izreklo 69,2 % anketirancev, ki so že slišali za GSO, le desetina jih takšno gojenje podpira. Proti gojenju GS rastlin so posebej tisti, ki trdijo, da so zelo dobro seznanjeni z morebitnimi tveganji oziroma, da o tem nekaj vedo. Pri navajanju pozitivnih lastnosti uporabe GSO so anketiranci največkrat omenili večji pridelek, odpornost rastlin in lepši izgled. Pri navajanju negativnih lastnosti so se odgovori najpogosteje nanašali na pojave bolezni, neraziskanost in nedokazanost GSO, rušenje naravnega ravnovesja ter manipulacijo s kupci in kmeti. Skoraj tri četrtine (73 %) anketiranih, ki so za GSO že slišali, ne bi kupilo živila, če bi vedeli, da vsebuje GSO. Le 15 % se jih na to ne bi oziralo, dobra desetina pa o tem nima mnenja. Kljub vsemu pa skoraj vsi – 98,5 % - menijo, da bi morali biti izdelki, ki so ali vsebujejo GSO označeni. 42,6 % anketirancev je na vprašanje, ali bi morali prepovedati uporabo GSO odgovorilo pritrdilno, 29 % je proti prepovedi in skoraj enak delež (28,4 %) o tem nima mnenja. O problematiki uporabe GSO bi več želelo izvedeti 48 % vseh anketiranih. Gensko spremenjeni organizmi – možnost izbire? Gensko spremenjen je vsak organizem, ki nastane v normalnem procesu reprodukcije. Danes kot takega razumemo katerikoli organizem, ki nosi novo kombinacijo genske zasnove in je pridobljen z uporabo sodobnih metod biotehnologije. Lahko gre za mikroorganizem, rastlino ali žival. Rastline so ljudje že od nekdaj prilagajali lastnim potrebam. Sprva so jih gojili, potem izbirali najprimernejše, nato so se razvile metode umetnega opraševanja in križanja rastlin z želenimi lastnostmi. Pozneje smo začeli spreminjati genski material še z mutagenezo (z žarčenjem in kemikalijami). V zadnjih desetletjih se je razvila še genska tehnologija, ki je omogočila, da v celico, rastlino ali organizem vnašamo točno določene gene tudi iz drugih organizmov. Obenem vnesemo še želeno lastnost. Razvoj genskega inženirstva nam je med drugim omogočil tudi prenos dednega materiala med tistimi organizmi, ki po naravni poti ne morejo izmenjati svojih genov. Organizme, ki so spremenjeni na tak način, danes uporabljamo predvsem v prehrambni in farmacevtski industriji, v zadnjem času pa tudi v poljedelstvu. Mnenja glede uporabe GSO so različna. Nekateri strokovnjaki takšne posege ocenjujejo kot neškodljive za ljudi oziroma okolje, druge pa skrbijo nepredvidljivi stranski učinki, ki jih lahko ima prenašanje genov z enega organizma na drugega.
Najmočnejši pomislek predstavlja možnost, da bi tovrstna hrana lahko povečala število alergijskih reakcij zaradi sinteze novih proteinov. Poleg tega nasprotniki uporabe gensko spremenjene hrane menijo, da ni mogoče dovolj zanesljivo izključiti vseh stranskih učinkov uživanja in gojenja GSO. Vnos GSO v prehranjevalne verige spremljajo tudi etični pomisleki. Najpogostejši GSO: - koruza,
- soja,
- oljna repica,
- krompir
- paradižnik.
Ker vsi učinki gensko spremenjene hrane še niso znani, so v številnih državah začeli razmišljati o tem, da bi vsem, ki iz različnih razlogov take hrane nočejo uživati, zagotovili možnost izbire. Tako se počasi razvija praksa označevanja živil, pri predelavi in pridelavi katerih so uporabili gensko spremenjene organizme ali surovine, pridobljene iz njih.
V vseh državah, kjer GSO niso posebej označeni, potrošniki že najmanj osem let uživajo gensko spremenjeno hrano, ne da bi to vedeli ali da bi se za to prostovoljno odločili. V Evropski uniji zakonodaja zahteva, da so živila, ki vsebujejo več kot en odstotek GSO, označena. Ker pa je v trenutnem zakonodajnem okviru precej vrzeli in ker so tako zahtevali potrošniki, je v pripravi sklop novih predpisov, ki bodo v EU celoviteje in strože urejali to področje. Države v katerih je označevanje GSO obvezno: - Japonska (april 2001),
- Filipini (avgust 2001, nespoštovanje se kaznuje s 6 do 12 let zaporne kazni),
- Evropska unija (april 2000),
- Švica (januar 2002), Avstralija,
- Nova Zelandija (julij 2001).
Države, kjer označevanje GSO še vedno ni obvezno: - ZDA,
- Kanada,
- Argentina in
- Kitajska.
Codex Alimentarius Commission, ki je skupno telo WHO in FAO skrbi za pripravo mednarodnih prehranskih standardov. Leta 1999 je bila v okviru Codexa Allimentariusa ustanovljena delovna skupina za biotehnologijo, ki naj bi uredila mednarodne standarde za trženje gensko spremenjene hrane. V okviru te delovne skupine si države članice EU in potrošniške organizacije, ki jih zastopa nevladna organizacija Consumers International, prizadevajo za poostritev odobritvenih postopkov, za sprejetje natančnih pravil glede presoje tveganja, s posebnim poudarkom na morebitnem razvoju alergij in obveznem označevanju. Tako stališče ima tudi Slovenija.
Socialni etični in pravni vidiki uporabe biotehnologije postajajo vse pomembnejši spremljevalci okoljske zavesti tudi v Sloveniji in vplivajo na razvoj drugačnih vrednot in spoznanj o okoljskih razsežnostih uporabe, predvsem sodobne biotehnologije. Številne spremembe v izkoriščanju in varovanju okolja, njegovi remediaciji, kažejo na prodornost bioznanja in posledično sprejemljivosti biotehnologije pri varovanju okolja in trajnostnem razvoju.
V Strategiji ohranjanja biotske raznovrstnosti (2001) so v poglavju o trajnostni rabi sestavin in trajnostnem razvoju uvrščeni tudi GSO kot dejavniki potencialnega ogrožanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji. Izdelane usmeritve v tem delu strategije pa nakazujejo potrebo po izvajanju ukrepov za ohranjanje genskega potenciala domorodnih sort in pasem. Zato so genske banke pomemben potencial za ohranjanje naših genskih potencialov.
Na podlagi zakona o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (Uradni list RS, 67/02) je treba registrirati enote, v katerih se opravljajo dela z GSO, pridobiti soglasje oz. dovoljenje za dela z GSO za posamezen varnostni razred, dovoljenje za namerno sproščanje GSO v okolje in tudi za trgovanje z GSO izdelki. Zaradi prenosa določil Kartagenskega protokola zakon ureja tudi uvoz in izvoz GSO.
Zakon ne ureja gensko spremenjenih živil ali njihove kombinacije, to je namreč urejeno z zakonom o zdravstveni ustreznosti živil in predmetov, ki prihajajo v stik z njimi, prav tako izključuje GSO in izdelke GSO za uporabo v humani in veterinarski medicini (to ureja zakon o zdravilih). V skladu z zakonom o ravnanju z GSO mora izvoznik GSO v Slovenijo predložiti pristojnemu organu že izdano dovoljenje za sproščanje oziroma trženje, ki ga je pridobil v svoji državi. V primeru uvoza GSO, ki bodo namenjeni za neposredno uporabo kot hrana, krma ali za predelavo, bo vzpostavljen sistem predhodnega obveščanja kot sestavni del informacijske baze Biološka varnost.
Za izdelke, ki so že na trgu EU pa na podlagi zakona o ravnanju z GSO ministrstvo, pristojno za okolje, v soglasju z ministrstvom, pristojnim za zdravje, in ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v postopku za izdajo dovoljenja za dajanje na trg prijavitelju z odločbo prizna veljavnost listine, s katero je pridobil dovoljenje za dajanje na trg na območju EU, če so v njej določeni pogoji glede uporabe izdelka in značilnosti okolja skladni s pogoji v Sloveniji.
Za konec je treba omeniti, da obstaja veliko nasprotujočih si raziskav in mnenj strokovnjakov o vplivu GSO na okolje in človeka. Najbolj je ta problem težaven zaradi pritiska nerazvitih držav, ki si prizadevajo odpraviti revščino. Na drugi strani pa si razvite države prizadevajo za zvišanje kakovosti življenja prebivalcev in nasprotujejo pridelavi gensko spremenjene hrane ter poudarjajo pomen ekološko pridelane hrane, ki je povezana z višjimi stroški. Gensko spremenjena hrana bi morda odpravila revščino, a bojazen pred pojavi novih bolezni in negativnimi vplivi na druge poljedeljske kulture še vedno ostaja.
Dodatek: Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi povzema vsebine direktiv 98/81/EC in 2001/18/EC in določila Kartagenskega protokola o biološki varnosti, ki ga je Slovenija ratificirala septembra 2002. - predpis EU, zakonodaja RS - Direktiva sveta EU (98/817EC) o uporabi gensko spremenjenih mikroorganizmov v zaprtih sistemih
- Direktiva sveta in parlamenta EU (2001/18/EC) o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje
- Kartagenski protokol o biološki varnosti
Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (Uradni list RS, 67/02)
|
