Inštitut za ekologijo




Tsinge de Bemahara, območje Morondave, Madagaskar (18° 47’ J - 45° 03’ V).
© Yann Arthus-Bertrand/Earth from Above, http://www.yannarthusbertrand.



Nenavaden mineralni gozd Tsingy de Bemahara se nahaja na zahodni obali Madagaskarja. Ta kraška geološka formacija je rezultat erozije; kisli dež je počasi raztapljal apnenčasto planoto in postopoma oblikoval ostre grebene, ki lahko segajo tudi do 30 metrov visoko. Skoraj neprehodni labirint (tsingy v malgaškem jeziku pomeni 'hoja po prstih') je zatočišče enkratne flore in favne, ki še do danes ni povsem popisana. Leta 1927 je bilo to področje razglašeno za naravni rezervat, od leta 1990 pa je razglašeno za del svetovne dediščine pod zaščito UNESCA. Madagaskar je 587.000 km2 velik kos zemlje, ki je nastal ob velikih premikih kontinentov. Osamljen leži že 100 milijonov let v Indijskem oceanu ob obali Južne Afrike in ima prav zaradi tega posebno in raznovrstno živalsko in rastlinsko življenje, včasih z arhaičnimi značilnostmi. Odstotek endemizmov je izjemen: več kot 80 odstotkov od približno 12.000 rastlinskih in skoraj 1.200 živalskih vrst, ki so bile popisane na otoku, zasledimo le tu; toda skoraj 300 vrstam na Madagaskarju grozi izumrtje.