V devetnajstem stoletju so iz angleških Antilov v zahodno Afriko prinesli prva semena Gossypium hirsutum, po svetu najbolj razširjene vrste kultiviranega bombaževca. Na začetku dvajsetega stoletja je ta surovina predstavljala 80 odstotkov svetovnega trga tekstila (danes 47 odstotkov). Evropske kolonialne sile so vzpodbujale pridelavo bombaža, da bi preprečile izvozni monopol Združenih držav Amerike in Egipta. Danes v tropski Afriki delavec ročno nabere na dan od 15 do 40 kilogramov bombažnih glavic, strojno se nato ločijo vlakna, semena in odpadki. Tona surovega bombaža vsebuje 400 kilogramov vlaken in 500 kilogramov semen, ki se jih uporablja za predelavo v olja za prehrano ljudi ali živali. Na severu Slonokoščene obale, še posebej v regiji Korhogo, plantaže bombaža najdonosnejše kulture zavzemajo 240 hektarjev. Okoli 300.000 ton bombaža, ki ga pridela 150.000 lastnikov plantaž, v svetovnem merilu ne pomeni veliko, na nacionalni ravni pa predstavlja ravnotežje agrokulturni prevladi velikih plantaž (kakavovca, oljnih palm, kavčukovca, ananasa) na jugu države.