|
|
|
Izvrstna razstava, slikovno dodelana do podrobnosti, c bi se prevajalci znali prevajati stevilke, bi bila bolj verodostojna (ang. trilion - slovensko bilion in ne trilion)
|
|
|
Razstava je oživela cel park tako, da se zavedamo življenja, ki nas očara skozi slike in tudi tistega onkraj fotografij še bolj. Taka učinkovitost srčnosti je zadela terno - celota med čudenjem tem lepotam stvarstva in varovanjem le-teh. Hvala za te dragocene izkušnje in motiv delovanja.
P.S. Če boste pa še kdaj potrebovali kakšnega prostovoljca, me pa kar kontaktirajte. Srečno!
|
|
|
|
22.04.2008
|
Robert L. Tuva
|
Še smo živi
Jutri, na dan Zemlje, bom storil kaj posebnega zanjo. Morda bom šel v bližnjo hosto pod Rožnik in napolnil par črnih vreč ter ob tem razmišljal: ali ne počnem to zase; koliko časa se razgrajujejo same vreče? … Danes se spomnim aktivistične fotografske razstave Zemlja z neba (Earth from the Air, 2000) ki sem jo videl pred leti v Londonu.
Postavili so jo pred naravoslovnim muzejem na križišču cest Cromwell ter Exhibition Road; spomnim se stopnic, po katerih sem se spustil na rahlo znižano in majhno ploščad, kjer so bili panoji; in preveč ljudi, okoli še hrup prometa. Potem je ta znameniti nabor več sto zračnih fotografij prišel tudi v Ljubljano, kjer so ga razprožili po Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju; med zelenje in žvrgolenje ptic. Te dni je tod na ogled nekakšno nadaljevanje – razstava Živi (Alive, 2007), ki združuje okoli 100 imenitnih živalskih fotografij in besedilno opozorilne panoje, ki dejansko pritegnejo. Razstava bo tam do 30. maja. Ogled je brezplačen, kar pa ne pomeni, da so fotografije tudi zastonj prišle k nam. Prvič so jih kazali v Franciji, potem v Švici, zdaj pri nas. Zanimanje je veliko, razstavo pa zakupijo redki, ker je draga. Tako je torej lepo darilo mesta Ljubljana in sponzorjev nam. Razstavljeno sožitje znanosti in umetnosti očara in zlahka spomni na glavno idejo, da velja najti ravnovesje med industrijskim razvojem in ohranjanjem narave.
A kaj lahko novinar ali fotograf še naredi za planet, kot da opozarja na probleme? Kaj drugega lahko počne navaden človek, kot da razmišlja? Zdi se, da nič in hkrati številne stvari; lahko ločuje odpadke, zamenja navadne žarnice z varčnimi in upošteva še drugo, kar je Al Gore zapisal v odjavni špici Neprijetne resnice. Vendar a ni to kapljica iz morja onesnaževanja “velikih” — elektrarn in raznih obratov, s katerimi navaden človek na nek način nima nič? Mi lahko ločujemo odpadke, pripravljeni smo upoštevati rešitve — tako da čakamo, da jih nekateri drugi sprejmejo še več in še boljše.
Mota razstave “Nič ni bolj globoko človeškega, kot zavedati se, da jutri pride nov dan in da lahko nekaj dobrega storim zanj” se zaveda optimističen človek, ki ljubi beli dan. A zaradi marsičesa ni jasno, kaj je na svetu za vzljubiti, po drugi strani pa, ja, lepo je, da smo še živi, in, ja, zanima nas, le kaj bo Apple kazal še čez 25 let.
Vir: http://www.vest.si/2008/04/21/se-smo-zivi/
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
