VIV001 _________________________________________________________

Organizacija združenih narodov - www.un.org

Razvite države porabijo 80 odstotkov svetovne energije - od tega je 80 odstotkov goriv fosilnih, kot so nafta, premog in plin. Posledica njihovega izgorevanja so izpusti toplogrednih plinov, ki so krivi za globalno segrevanje. Alternativa ni le zaželena, je tudi mogoča.
V državi Gujarat v Indiji so leta 1986 postavili prvo polje vetrne elektrarne. Od takrat je izkoriščanje takšne energije v državi občutno naraslo. Odkar so namestili naprave, ki zagotavljajo več kot 4 430 megavatov elektrike, je Indija po izkoriščanju vetrne energije četrta na svetu. A možnost za uporabo takšne energije je še 10-krat večja. Za državo, ki ima 8-odstotno letno gospodarsko rast, je tako z gospodarskega kot z okoljskega vidika smiselno, da razvija čisto energijo.

Francija je največja porabnica umetnih gnojil, pesticidov, herbicidov, fungicidov in insekticidov. Te kemikalije so zdravju škodljive, saj zelo dolgo ostanejo dejavne in onesnažujejo vodne tokove. V zadnjih 20 letih se je uporabljena količina podvojila, zaradi česar je onesnaženih kar 99 odstotkov površinskih voda in skoraj 60 odstotkov podtalnice. Zato je prednostna naloga Francije prepovedati pesticide in zmanjšati porabo umetnih gnojil. V Sloveniji smo že leta 1997 porabili kar 7 775 ton pesticidov, poraba pa še naprej iz leta v leto narašča. Stanje je zato vse resnejše.
V Saint-Gilles-du-Méné v Bretanji (Franija) so odprli obrat za ravnanje z gnojevko in drugimi kmetijskimi odpadki. Od konca 2007 predelujejo tudi gnojnico in blato iz prašičjih farm, ki onesnažujejo bretonske vode, iz tega pa pridobivajo tako gnojilo kot energijo. Presežno vodo zbirajo za namakanje vrb, ki jih bodo kot gorivo uporabili v toplarni na biomaso.

VIV003 _________________________________________________________

V državah v razvoju se 90 odstotkov odpadnih voda izlije v reke, ne da bi jih prej očistili. Več kot tretjina prebivalcev sveta nima koristi od čistilnega sistema odpadnih voda. Zaradi bolezni, kot so driska, kolera in tifus, ki jih povzroča bodisi pomanjkanje pitne vode bodisi njena onesnaženost, vsako leto umre 5 milijonov ljudi. Umazana voda, ki povzroča obolenja dihal, je drugi najpogostejši vzrok umrljivosti otrok po svetu. Zelo pomembno je čiščenje mestnih odpadnih voda.
V starodavnem mestu Rufisque, ki ga je skoraj vsega že vsrkalo predmestje Dakarja (Senegal), oblasti nimajo denarja za gradnjo kanalizacijskega sistema. Leta 1993 so iz odpadne vode napravili mokrišče, kjer gojijo vodno solato, rastlino, ki s koreninami čisti umazano vodo. Revnejše prebivalstvo tako očiščeno vodo uporablja za gnojenje zelenjavnih vrtov. Pridelek je večji kot na vrtovih, ki jih namakajo z vodo iz pip.

VIV004 _________________________________________________________

Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) www.fao.org

Svetovni sklad za naravo (WWF) - www.wwf.org

Na svetu je okoli 800 milijonov avtomobilov, 8 odstotkov prebivalstva ima lastno vozilo. V ZDA ima 1 000 ljudi 790 prevoznih sredstev. Prometni sektor je eden največjih proizvajalcev ogljikovega dioksida, ki je kriv za večino toplogrednih učinkov. Da bi zmanjšali globalno segrevanje, so ključne ustrezne rešitve v prometu.
Ko je v mestu Curitaba v Braziliji županoval Jaime Lerner, so zgradili tramvajsko in avtobusno mrežo. Avtomobilski promet se je zato v desetih letih zmanjšal za 30 odstotkov. Leta 1972 je javni prevoz uporabljal le vsak 30. meščan, danes ga uporabljajo tri četrtine dvomilijonskega mesta. Ljudje v povprečju za osem potovanj od desetih sedejo na avtobus. V desetih letih so se tako tudi izpusti toplogrednih plinov znižali za 35 odstotkov.

VIV006 _________________________________________________________

Max Havelaar - www.maxhavelaar.ch/en, 3MUHE

Izdelki iz pravične trgovine ponujajo alternativni način potrošnje, ki zagotavlja spodobno življenje malim kmetom in spoštovanje visokih standardov varstva okolja. Tako na primer pridelovalci kave v združenju Max Havelaar dobijo 21 odstotkov prodajne cene kave, medtem ko bi na običajnem trgu dobili le polovico tega. Po podatkih zadnje opravljene ankete je za pravično trgovino slišalo 74 odstotkov Francozov, 50 odstotkov jih je takšne izdelke tudi že kupilo. Vsota, ki jo porabijo za dobrine iz pravične trgovine, se vsako leto podvoji. V Sloveniji takšne ankete še nimamo, se je pa leta 2007 podvojila vsota, ki smo jo prebivalci porabili za dobrine iz pravične trgovine.
Max Havelaar je označba za pridelke, kot so kava, bombaž, čaj, sadni sok in sladkor. Pod tem imenom v okviru pravične trgovine deluje zveza proizvajalcev, uvoznikov in razpečevalcev dobrin. Proizvodi Max Havelaar so po svetu izboljšali življenje skoraj milijonu kmetov, skupaj z njihovimi družinami pa kar 6 milijonom ljudi.

VIV007 _________________________________________________________

Ni pomembno vprašanje, kdaj bomo porabili zadnjo kapljo nafte, pač pa, kdaj proizvodnja ne bo več dovolj za našo potrošnjo. Cene bodo naraščale in naftna kriza bo stalna. To je posebno pomembno za promet, saj kar 97 odstotkov vozil poganja nafta. Opozorila o pomanjkanju nafte poslušamo od leta 2004, strokovnjaki pa ocenjujejo, da bo povpraševanje preseglo ponudbo med letoma 2010 in 2020. Našo odvisnost od nafte lahko zmanjšamo s kombinacijo energetske učinkovitosti in razvoja alternativnih goriv, ki jih je mogoče pridelati iz rastlinskih olj (iz oljne repice, sončnic) ali etanola, destiliranega iz sladkorne pese, sladkornega trsa in škroba.
Brazilija je največja proizvajalka biogoriv na svetu, zlasti »zelenega bencina«, etanola, ki ga pridobivajo iz sladkornega trsa. Leta 2005 je imelo kar 70 odstotkov avtomobilov, izdelanih v Braziliji, motor na dve vrsti goriv: bencin ali alkohol. Leta 2006 je začela Brazilija serijsko izdelovati prvo letalo, ki ga poganja alkohol. Poimenovali so ga Ipanema in ga uporabljajo za kmetijsko zaplinjevanje. V prihodnje želijo tudi v majhna potniška letala vgraditi motorje, ki jih bo poganjal etanol.

VIV008 _________________________________________________________

Skoraj 10 milijonov beguncev si je zaradi vojne, preganjanja ali lakote poiskalo zatočišče v več kot 150 državah sveta, ki vključujejo Iran, Pakistan, Nemčijo, Tanzanijo in Združene države Amerike. Čeprav je to najnižje število beguncev v zadnjih 25. letih, pa število ljudi, ki so preganjani v svoji domovini, še vedno narašča in je že doseglo 20 milijonov.
V zadnjih 50 letih je visoki komisar Združenih narodov za begunce pomagal 50 milijonom ljudem, da so si ponovno uredili življenje, potem ko so bili prisiljeni zapustiti svoje domove. Skoraj 20 milijonom ljudem v 115 državah pomaga več kot 6 000 zaposlenih pri visokem komisarijatu Združenih narodov za begunce, ki pa pogosto delajo v zelo težkih razmerah.

VIV009 _________________________________________________________

Vsako leto se 7 milijonov ton rib, morskih sesalcev, kot so tjulnji, kiti in delfini, želv in ptičev nenamerno ujame v mreže. Izpustijo jih ali vržejo nazaj v morje, kjer poginejo. Poleg nesprejemljive škode, ki nastane ob ulovu, to pomeni tudi glavno nevarnost izginotja vodnih sesalcev. Glavni krivec temu so ribiške mreže, kot je mreža vlačnica in viseče mreže, ki pomedejo vse na svoji poti.
Danska je za svoje ribiče uvedla zvočna svarila na mrežah z namenom, da odženejo morske sesalce, še preden se ujamejo v mreže. Od leta 2004 so v Evropi zvočna svarila postala obvezna na vseh čolnih, daljših od 12 metrov.

VIV010 _________________________________________________________

Dvigovanje morske gladine je posledica podnebnih sprememb, ki jih ustvarjajo toplogredni plini. Zaradi segrevanja oceanov in taljenja ledenikov se do leta 2100 lahko dvigne za 18 do 59 centimetrov. Morda se to ne zdi veliko, vendar je takšna sprememba odločilna za države, kot je Bangladeš, kjer bi tak dvig gladine poplavil tretjino površine, za otočje Tuvalu, kjer je pod vodo že izginilo 9 otočkov, ali za delto Mekonga v Vietnamu. Polovica svetovnega prebivalstva živi manj kot 100 km od obale.
V Londonu so leta 2000 zgradili ekološko vas BedZed (Beddington Zero Energy Development), v kateri je 82 stanovanjskih hiš in 2 300 kvadratnih metrov pisarn ter poslovnih prostorov. Njeni prebivalci porabijo 90 odstotkov manj energije od britanskega povprečja, v primerjavi s povprečnim gospodinjstvom pa so emisije svojih toplogrednih plinov zmanjšali za 40 odstotkov. Vse to zaradi uporabe obnovljivih virov energije, lokalnih virov, recikliranih materialov in izolacije stavb.

VIV011 _________________________________________________________

Program Združenih narodov za okolje (UNEP) - www.unep.org

Voda je sorazmerno obilen vir, vendar je kar 97,5 odstotka slane, sladke pa zgolj preostanek. Pa tudi od 2,5 odstotka sladke vode jo je 70 odstotkov ujete v ledenikih, nekaj manj kot 30 odstotkov pa v podzemnih vodonosnikih, kjer je nedostopna. Za ljudi sta uporabni le rečna voda ter dostopna podzemna voda, kar je 0,5 odstotka skupne sladke vode. Moramo se potruditi, da bomo vodo uporabljali čim bolj varčno.
Po suši, ki je leta 1979 prizadela Francijo, so v mestu Lorient v Bretanji sklenili, da ne bodo zgradili še drugega jezu, pač pa bodo zmanjšali porabo vode, zlasti še po šolah in v občinskih stavbah. V 25 letih, od 1978 do 2003, se je poraba vode v občinskih stavbah zmanjšala s 330 000 kubičnih metrov na 92 000, četudi so v tem obdobju zgradili še za polovico več stavb.

VIV012 _________________________________________________________

Vsak človek teoretično potrebuje za pitje, kuhanje, umivanje in pranje 30 do 50 litrov vode na dan. Šestina prebivalstva pa sploh nima dostopa do vode, primerne za pitje. In vendar obstajajo preproste tehnologije za dostop do pitne vode, ki jih je mogoče postaviti v lokalna okolja.
V mestu Liege v Belgiji je 20 000 domov opremljenih s sistemom za zbiraje in shranjevanje deževnice v cisterne. Zbrano vodo brez uporabe kemikalij sterilizirajo z ultravijoličnimi žarki. Med eno samo nevihto se zbere dovolj vode za ves mesec. Ta naravna tehnologija prinaša vodno samozadostnost ljudem, ki živijo v vlažnih toplih podnebjih, praksa pa je mogoča tudi v drugih podnebnih pasovih; na primer v suhem sredozemskem podnebju, kjer deževnica, zbrana in shranjena v deževnem obdobju, predstavlja vir vode v sušnem času.

VIV013 _________________________________________________________

Program Združenih narodov za okolje (UNEP) - ww.unep.org

Problem pitne vode ni le vprašanje dostopnosti vode, ampak tudi vprašanje distribucije vodnih virov. Najbogatejše države z vodo so: Brazilija, Ruska federacija, Indonezija, Kitajska, Kanada, Združene države Amerike, Kolumbija, Peru in Indija. Druga področja trpijo pomanjkanje vode. Ugotovili so, da obstaja 300 konfliktnih področij zaradi vodnih zbiralnikov, vodonosnikov in mejnih rek. Doslej so konflikte najpogosteje reševali z dialogom.
Gidon Bromberg je v Izraelu direktor organizacije EcoPeace/Friends of the Earth Middle East (Ekološki-mirovniški prijatelji Zemlje, Srednji vzhod), ki združuje Izraelce, Jordance in Palestince. Ta tristranska organizacija želi zavarovati reko Jordan in Mrtvo morje ter si prizadeva najti miroljubno rešitev za vprašanje voda na Bližnjem vzhodu.

VIV014 _________________________________________________________

Zaradi posledic, ki jih prinašajo podnebne spremembe, se led na Severnem tečaju naglo topi. Od leta 1980 se vsako desetletje skrči za 10 odstotkov, po mnenju Nase pa bi lahko v naslednjem stoletju v času poletja celo izginil. Na Grenlandiji izginjanje ledu ogroža tradicionalni način življenja Inuitov, ki ne morejo več loviti tjulnjev. Zaradi onesnaženosti zraka so ogrožene divje živali, tako so na primer pri severnih medvedih našli visoko vsebnost težkih kovin. Z omejevanjem količine ogljikovega dioksida, ki ga proizvede, vsak prebivalec Zemlje igra svojo vlogo pri zmanjševanju onesnaženosti zraka in stabiliziranju podnebnih sprememb. Z ogrevanjem, transportom in hrano vsako gospodinjstvo na leto prispeva 16,4 tone CO2. Vsak prebivalec Slovenije zakrivi emisijo 10 ton tega plina na leto, znanstveniki pa ocenjujejo, da bi smela biti količina, ki bi zagotovila stabilno ravnovesje podnebja, le okoli 2 toni CO2 na leto.
Znak Minergie, ki izvira iz Švice, podeljujejo hišam, ki porabijo do 300-krat manj energije kot običajne hiše. Za 4 000 hiš, ki so že prejele ta znak, je značilno, da so dobro izolirane, obrnjene na jug in ogrevane s solarnimi ploščami ali geotermalno energijo. V povprečju so okoli 6 odstotkov dražje kot običajne hiše, vendar je ta višja cena uravnotežena z višjo vrednostjo lastnine in manjšimi obratovalnimi stroški.

VIV015 _________________________________________________________

Izpusti ogljikovega dioksida, poglavitnega toplogrednega plina, naraščajo v povprečju za 0,8 odstotka na leto. Do konca stoletja lahko dosežejo 30 milijard ton letno. Kot posledica se lahko podnebje do leta 2100 ogreje za 1,8 do 4 stopinje Celzija. Razlika petih stopinj se zdi majhna, vendar nas enaka razlika loči od temperatur zadnje ledene dobe ... Evropska unija si je zastavila za cilj, da bo do leta 2010 iz obnovljivih virov, kakršna sta vetrna in sončna energija, pridobila 21 odstotkov potrebne elektrike. Na ta način bo zmanjšala izpuste toplogrednih plinov.
Leta 1991 je Dik Vansintjan ustanovil Ecopower, belgijsko družbo za pridobivanje zelene energije. V kraju Eeklo v vzhodni Flandriji so postavili tri vetrne turbine, ki zagotavljajo elektriko 2 500 ljudem. Delovanje podjetja Ecopower gmotno podpirajo banka, specializirana za družbeno odgovorna vlaganja, in 7 000 belgijskih gospodinjstev, ki so delničarji te družbe. Tudi belgijska zakonodaja podpira Ecopower, saj spodbuja vodstva elektroenergetskih omrežij, da dajejo prednost energiji iz obnovljivih virov ali hkratni proizvodnji toplotne in električne energije.

VIV016 _________________________________________________________

Vsako leto potreba po energiji v povprečju naraste za 2 odstotka. Skoraj 87 odstotkov te energije pridobimo iz fosilnih goriv, ki jih ni mogoče obnavljati. Da bi zadovoljili povečane potrebe naše družbe, je potrebno vzpostaviti mreže, ki bodo povezovale različne industrijske dejavnosti. Tako bodo odpadki ene dejavnosti služili kot surovine za drugo dejavnost.
Trajnostne energije pogosto niso nič drugega kot vprašanje zdravega razuma. Tako so leta 1960 v Kalundborgu na Danskem štiri podjetja in lokalna skupnost ustanovili med seboj odvisno mrežo: dogovorili so se, da bo mestna elektrarna uporabljala toplo vodo, ki nastaja pri ohlajevanju rafinerije. Tovarna mavčnih plošč, ki za ogrevanje mavca potrebuje veliko energije, se je zanimala za presežek plinov, ki nastajajo v rafineriji pri rafiniranju nafte. Cementarna pa je lahko uporabila pepel, ki je nastal pri sežiganju premoga v elektrarni. Zaloge tople vode so kmalu spodbudile ustanovitev ribogojnice ... Danes je v mreži 24 partnerstev, poimenovali so jih »industrijska simbioza«.

VIV017 _________________________________________________________

Avstralija, Argentina, Brazilija, ZDA in Italija imajo največja območja ekološko obdelanih zemljišč na svetu. V Evropi je obseg ekološko obdelanih kmetijskih zemljišč med letoma 2004 in 2005 narasel za 5 odstotkov. V Franciji je take zemlje le 2 odstotka, zato je ta država v Evropi na 13. in na svetu na 25. mestu. Svetovna potrošnja ekološko pridelanih izdelkov narašča za 10 do 20 odstotkov na leto. V Sloveniji se je število ekoloških kmetij v zadnjih sedmih letih povečalo za 50-krat, površine za ekološko kmetovanje pa za 57,5-krat, kar pomeni, da smo imeli leta 2006 za 5,5 odstotka kmetijskih zemljišč v ekološki rabi.
Na Japonskem je Takano Furun razvil sistem za gojenje ekološkega riža skupaj z vzrejo rac, ki dovajajo v vodo kisik in hkrati nadomeščajo uporabo kemičnih herbicidov in umetnih gnojil. Njegov visoko donosni model posnemajo po vsej državi: 10 000 kmetom, ki so sprejeli to metodo, se je dohodek podvojil, donos na njihovih riževih poljih pa se je povečal za 30 odstotkov.

VIV018 _________________________________________________________

Vsak šesti prebivalec sveta ne zna ne brati ne pisati. Večina nepismenih živi v državah v razvoju. Podpora izobraževanju, še posebej med ženskami, je najbolj učinkovita metoda za zmanjševanje revščine, lakote in nezadostne prehrane.
V Etiopiji je Mednarodni rdeči križ leta 2005 začel projekt, ki izobražuje ženske v 15 vaseh v pokrajini Afar. Ženske, ki so se vključile v projekt (vse so bile zadolžene za varstvo otrok, zbiranje vode in lesa ter pripravo obrokov), so obiskovale tečaj opismenjevanja in zdravstvene vzgoje. S pridobljenim znanjem lahko izboljšajo kakovost življenja svojih družin in vasi ter pomagajo zmanjšati smrtnost med ženskami in dojenčki.

VIV019 _________________________________________________________

Število otrok, ki obiskujejo šolo, se povečuje in je zdaj višje kot kadar koli poprej. Kljub temu pa več kot 121 milijonov otrok med 6. in 11. letom ne hodi v šolo. Večina teh otrok živi v državah v razvoju, kjer je otroško delo vir dohodka, ki se mu družine le stežka odpovedo.
Leta 2002 je UNICEF v 25 državah začel program opismenjevanja deklet. S padcem talibanskega režima v Afganistanu 2001 je več kot 3 milijone otrok začelo obiskovati šolo, in od leta 2003 so 11 500 deklicam omogočili učne ure, s katerimi so nadoknadile zamujeno. V Burkini Faso je med leti 2002 in 2005 UNICEF pomagal pri postavitvi 1 500 šol, ki lahko sprejmejo več kot 100 000 osnovnošolcev. Po zaslugi številnih drugih ukrepov, kot so npr. brezplačna šolska oprema in obvezen vpis otrok v prvo leto šolanja, je odstotek deklic, ki obiskujejo šolo, narastel s 37 odstotkov v letu 2002 na 54,5 odstotka v 2005.

VIV020 _________________________________________________________

Po svetu žensko kmečko delo zagotavlja zaloge hrane za njihove družine. Ženske delajo na vseh stopnjah, najprej pripravijo zemljo, nato pridelajo, shranijo in prodajo pridelke, kljub temu pa so omejene njihove pravice pri razpolaganju in dedovanju zemlje. Npr. v Afriki ženske niso vključene v zakone o dedovanju. Na Tajskem, Kitajskem, v Nikaragvi, Maleziji in na Kubi pa so ženske to pravico pridobile in zemljo lahko dedujejo.
V Nepalu je Goma Danuwar razdelila majhne kose zemlje slabo stoječim družinam pod pogojem, da družine zemljo spremenijo v gozd ali jo posejejo za krmo. Njen program je prinesel korist 11 000 nepalskim družinam.

VIV021 _________________________________________________________

V Franciji približno 42 odstotkov odpadkov sežgejo, 40 odstotkov jih odpeljejo na odlagališča, 6 odstotkov jih kompostirajo in le 12 odstotkov reciklirajo. V tej državi obstaja kar 6 000 ilegalnih in 23 000 črnih odlagališč. Leta 2006 smo v Sloveniji okoli 84 odstotkov odpadkov, zbranih z javnim odvozom, odložili na odlagališčih in le okoli 5,2 odstotka oddali v predelavo. Pri ravnanju z odpadki so potrebne izboljšave, saj jih velik del trenutno konča na odlagališčih. Pnevmatike se razkrajajo več kot 100 let, pločevinka iz aluminija več kot 500 let, časopis 6 mesecev, baterijski vložki, ki vsebujejo živo srebro, pa trajajo večno.
Če bi odpadke ustrezno ločeno zbirali, bi jih bilo mogoče reciklirati, kar tudi sicer velja za štiri petine vseh odpadkov. Iz tone odpadnega papirja nastane 800 kilogramov recikliranega papirja, od katerega vsak list prihrani liter vode, 2,5 vatne ure elektrike in 15 gramov lesa. V Franciji zaradi recikliranja papirja in lepenke vsako leto ohranijo 22 milijonov ton gozdnega lesa.

VIV022 _________________________________________________________

Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) www.fao.org

Prvi gozdovi so se pojavili pred 380 milijoni let. Človeštvo pa je potrebovalo manj kot stoletje, da jih je veliko večino uničilo. Vsako minuto z zemeljskega površja izgine 20 hektarov gozda. Kljub temu pa obstajajo načini, s katerimi spodbujamo lesno industrijo, da z gozdovi gospodari trajnostno. Znak FSC (Forest Stewardship Council) je podeljen tistim lesnim proizvodom, ki izvirajo iz redno pogozdenega gozda, v katerem so divje živali in rastline zavarovane in kjer spoštujejo pravice lokalnega prebivalstva.
Več kot 80 odstotkov lesnih proizvodov največje britanske verige DIY že ima certifikat FSC. Predvidevajo, da je v Franciji kar 40 odstotkov lesa, ki ga uvozijo iz tropskega deževnega gozda, ilegalno posekanega. Industrijska stavbna družba Lapeyre uporablja 80 odstotkov lesa z ekocertifikatom iz Amazonije in Južne Amerike. V Sloveniji je po shemi FSC certificirana skoraj četrtina vseh gozdov; 23 podjetij ima certifikat FSC, zato lahko označujejo proizvode z znakom FSC. Slovenska podjetja certificiran okrogel in žagan les kupujejo iz certificirnih državnih gozdov iz Slovenije in Hrvaške.

VIV023 _________________________________________________________

Morje je glavni vir hrane za več kot 3,5 milijarde ljudi. Svetovno prebivalstvo narašča in se vse bolj gosti vzdolž obal, zato se lahko ta številka v naslednjih 20 letih podvoji in povzpne na 7 milijard. Morski viri so že v precejšnji meri izčrpani, tako je prelovljenih kar 70 odstotkov ribjih vrst iz komercialnega ribolova. Mlade ribe polovijo, še preden so sposobne za razmnoževanje.
V Senegalu so ribiči lovili ribe z eksplozivom, ki skrajno poškoduje okolje. Potapljač Haidar je posnel tovrstno metodo ribolova, pri kateri je 80 odstotkov rib potonilo, le 20 odstotkov so jih ujeli. Film je ribiče prepričal, da so rabo dinamita opustili.

VIV024 _________________________________________________________

Tropski deževni gozdovi pokrivajo 1,2 milijarde hektarjev površja Zemlje, že sam amazonski deževni gozd 330 milijonov hektarjev. To so biološko najbolj raznovrstna območja na svetu, ki dajejo zatočišče polovici svetovne flore in favne, kamor šteje tudi 80 odstotkov vseh tipov žuželk in 90 odstotkov primatov. Območje, ki ga pokriva amazonski deževni gozd, so od leta 1970 skrčili za 16 odstotkov, kar 50 odstotkov tega gozda pa je v nevarnosti, da ga uničijo do leta 2050. Večinoma zaradi paše živine in gojenja soje. Če želimo ekosistem ohraniti, mora lokalno prebivalstvo spremeniti metode kmetovanja, saj njihovi sedanji načini niso donosni - deževni gozd pokriva dve tretjini Brazilije, a vendar prispeva komaj 7 odstotkov letnega gospodarskega donosa.
Prva skupina proizvajalcev, ki so začeli uporabljati les z ekocertifikatom, se je oblikovala leta 2005 v brazilski državi Para. Njihov namen je varovanje gozda in uporaba gozdnih proizvodov na koristnejše načine, ne da bi nujno sekali drevesa. Tak primer je pridelovanje moke iz brazilskih orehov in kasave, s katerim se preživlja 2 350 družin, ali pa proizvodi iz lateksa, ki jih izdelujejo iz kavčukovca, kar zagotavlja dohodek 200 družinam.

VIV025 _________________________________________________________

Živalske in rastlinske vrste trenutno izginjajo od 100- do 1 000-krat hitreje od svojega naravnega toka izumiranja. To je že šesti val množičnega izginotja, vendar je tokrat človek edini krivec. V Sredozemlju, v nacionalnem parku Port-Cros na francoski obali, strogo varujejo kirnje in njihovo naravno okolje. Leta 1973 so namreč prešteli le še okrog 10 kirnj; 20 let pozneje, leta 1993, jih je bilo v bližini Port-Crosa identificiranih 85. Danes pa jih tam živi več kot 400. Odrasla kirnja, ki jo ujame in proda poklicni ribič, prinese približno 150 evrov. Če pa kirnjo pustimo živeti in jo opazuje okoli 500 potapljačev, ki za vsak potop odštejejo po 15 evrov, riba na leto prinese 7 500 evrov.
Soška postrv je endemična riba jadranskega porečja in obenem ena njegovih najbolj ogroženih sladkovodnih rib. Poleg onesnaženosti je populacijo soške postrvi najbolj prizadelo nepretrgano in množično naseljevanje sorodne potočne postrvi, s katero se soška postrv uspešno križa. Primerki izvirne soške postrvi so postali »ključ« za preživetje skoraj izumrle vrste.

VIV026 _________________________________________________________

Planet je bogat z viri pitne vode, vendar so ti po svetu nesorazmerno razporejeni. Gledano teoretično, je leta 1950 vsaki osebi pripadlo 17 000 kubikov pitne vode letno, danes le še 7 000. Da bi zmanjšali pomanjkanje vode, ni dovolj le, da jo zavarujemo. Rešitev težav je v porabi, saj polovica načrpane vode zaradi razpok in odtekanja nikoli ne pride do porabnikov.
Da bi zmanjšali izgubo vode, so v mestu Bogota (Kolumbija) natančno pregledali vodovodno omrežje. Zaradi nove vodovodne infrastrukture se je voda sicer podražila, vendar je mestna oblast najrevnejšim prebivalcem pomagala z 78-odstotno subvencijo.

VIV027 _________________________________________________________

Vsako leto spustimo v morje kar 6 milijonov ton onesnaževal. Čeprav je težko natančno ugotoviti, odkod izvira to onesnaževanje, pa vemo, kateri so njegovi glavni viri. Oljni madeži, ki nastanejo ob nesrečah velikih tankerjev, vsekakor prispevajo k onesnaževanju, a so odgovorni le za okoli 5 odstotkov onesnaževanja morij. Debalastiranje, oljni in naftni odpadki in drugi izteki olj in nafte iz industrijskih pristanišč ter naftne ploščadi dodajo okoli 25 odstotkov onesnaževanja. Vendar pa ogromna večina onesnaževanja, kar 70 odstotkov, izvira s kopnega. Trdi ali tekoči odpadki, kot so pesticidi, nitrati, težke kovine, plastika ali ostanki gnojil, ki jih prinašajo vodni tokovi, zastrupljajo morsko okolje.
V mestu Rennes (Bretanja - Francija) od leta 1990 ne uporabljajo več kemičnih herbicidov. Pesticide so prepovedali v Stockholmu in na Nizozemskem pa tudi prebivalcem Quebeca so prepovedali na tratah uporabljati kemične proizvode. Takšni ukrepi prispevajo k manjšemu onesnaževanju vodnih tokov, ki se izlivajo v morje.

VIV028 _________________________________________________________

V zadnjih treh desetletjih se je populacija kopnih vrst zmanjšala za 12 odstotkov, morskih za 35 in sladkovodnih za več kot 50 odstotkov. Tega sta kriva veliko naraščanje prebivalstva (svetovna populacija se je v tem času več kot podvojila) in preveliko izkoriščanje naravnih virov. Povzročamo, da izumirajo tudi tiste vrste, za katere sploh še ne vemo, da obstajajo. Potrebno je odkriti še desetine milijonov vrst, saj smo jih od 17. stoletja identificirali le 1,8 milijona. Vprašanje je, ali imamo za to dovolj časa ali ne, saj njihovi habitati hitro izginjajo. Osem kvadratnih kilometrov deževnega gozda daje zavetje do 1 500 vrstam cvetnic, 750 vrstam dreves, 150 vrstam metuljev, 125 vrstam sesalcev, 400 vrstam ptičev, 100 vrstam plazilcev in 60 vrstam dvoživk. Ko bodo te vrste izginile, se bodo za vedno izgubile tudi sestavine, ki bi jih lahko uporabljali v medicini, prehrani ali tehnologiji.
Odkritje protirakavih lastnosti madagaskarske zimzelene rastline je spremenilo način zdravljenja otroške levkemije. Četudi je ta rastlina zdaj razširjena in jo gojijo na številnih območjih, jo je potrebno ohraniti v njenem naravnem okolju, saj je le tako mogoče zagotoviti njeno preživetje in ohraniti gensko pestrost. Od odkritja protitumorskih značilnosti je naravni habitat madagaskarskega zimzelena v naravnem rezervatu Cap Sainte Marie klasificiran kot »posebni rezervat«.

VIV029 _________________________________________________________

Več kot 3 milijarde ljudi (polovica vseh ljudi) živi z manj kot dvema dolarjema na dan, milijarda z manj kot enim dolarjem na dan, kar Združeni narodi določajo kot absolutni prag revščine. V letu 2000 so si države članice Združenih narodov zadale cilj, da bodo vsaj polovico teh ljudi dvignile s praga revščine do leta 2015. A nizka stopnja razvojne pomoči, ki je namenjena državam v razvoju, ovira ta cilj. V nasprotju pa imajo sheme mikrokreditov, ki se razvijajo v zadnjih 30 letih (danes obstaja 7 000 takšnih shem), velik pomen. Te »banke za revne« ponujajo majhne vsote denarja ljudem, ki ne morejo vzeti posojil v običajnih bankah, s tem jim zagotavljajo sredstva za zagon lastne dejavnosti.
Že 60 milijonov ljudi je izkoristilo prednost mikrokreditov in 5 odstotkov od teh se vsako leto izvije iz revščine. Banka Grameen, ki jo je ustanovil ekonomist Muhammad Yunnus v Bangladešu leta 1974, je pri tem odigrala pionirsko vlogo. Ta banka danes podpira 2,8 milijona klientov in hkrati ostaja donosna.

VIV030 _________________________________________________________

Od začetka osemdesetih let je aids umoril 25 milijonov ljudi. Samo v letu 2006 je vzel življenje 3 milijonom in okužil več kot 4 milijone ljudi. Kljub temu, da je danes podsaharska Afrika žarišče epidemije, pa nekaterim državam uspeva brzdati to širjenje.
Od leta 1986 predsednik Ugande, Yoweri Museveni, vodi ozaveščevalno kampanjo, v katero so vključeni različni mediji, podpirajo pa jo tudi različne iniciative, kot je npr. široko razširjena distribucija kondomov. V zadnjem desetletju je že opazen rezultat kampanje, saj je infekcij s HIVom vedno manj. Po zaslugi generičnih zdravil se je število zdravljenih ljudi v državah v razvoju več kot potrojilo v zadnjih letih, tako se je v letu 2005 zdravilo že 1,3 milijona ljudi, v primerjavi z letom 2003, ko so zdravili le 400 000 ljudi. Kljub temu pa je to število še vedno nižje od cilja Svetovne zdravstvene organizacije.

VIV031 _________________________________________________________

Nesorazmerje pa se še povečuje. V letu 2006 je več kot ena milijarda ljudi živela v absolutni revščini, po drugi strani pa še nikoli ni bilo toliko dolarskih milijarderjev kot danes - 793, v primerjavi s 140 pred 20 leti. Najbogatejši človek na svetu je Bill Gates, čigar premoženje je ocenjeno na več kot 50 milijard dolarjev.
Microsoftov predsednik je z ustanovitvijo Fundacije Billa in Melinde Gates postal tudi največji donator na svetu. Poslanstvo njegove fundacije je zmanjšati neenakosti v zdravstvu in izobrazbi. Fundacija ima glavnico 30 milijard dolarjev in vsako leto razdeli podpore, ki so skupno enake celotni porabi Svetovne zdravstvene organizacije. V letu 2005 je fundacija namenila 300 milijonov dolarjev za raziskave malarije.

VIV032 _________________________________________________________

Investicijski skladi tega tipa izvirajo iz Združenih držav Amerike, kjer so v 20. letih minulega stoletja dovolili investitorjem, da vložijo denar skladno s svojimi verskimi prepričanji; tako so želeli preprečiti investicije v proizvodnjo alkohola ali v kockanje. Danes etični in družbeno odgovorni skladi omogočajo ljudem, da vlagajo v tiste dejavnosti, ki upoštevajo človekove pravice in okoljske vrednote.
Švicarska banka Lombard Odier Darier Hentsch združuje okoljsko in družbeno odgovornost s finančno donosnostjo: kot ena pionirk na tem področju upravlja v obliki investicijskih izdelkov in finančnih svetovanj v imenu združenj, fundacij in pokojninskih shem z več kot 3,5 milijarde evrov družbeno odgovornih vlaganj. Več kot četrtina ljudi v Švici vlaga v tovrstne sheme.

VIV033 _________________________________________________________

Čeprav demografi svarijo pred staranjem prebivalstva v razvitih državah, pa svet še nikoli ni bil tako mlad: 15- do 24- letnikov je ena milijarda. Vendar jih več kot 500 milijonov živi v revščini: 153 milijonov je nepismenih, okoli 10 milijonov je okuženih z virusom HIV, po ocenah pa se jih z njim okuži vsak dan še 7 000.
Kljub takšni sliki je okoli 100 milijonov mladih trenutno vključenih v višje in visokošolsko izobraževanje, današnja generacija mladih pa bolj izobražena kot kadar koli prej. Kenijska vlada je v odgovor na nepismenost omogočila brezplačno osnovno izobraževanje v letu 2002, tako da se je vpisalo kar 1,5 milijona novih učencev vseh starosti.

Vojno pustošenje se nadaljuje še dolgo potem, ko so podpisane mirovne pogodbe. Protipehotne mine z vzdevkom »orožje revnih« (kos stane le od 2 do 8 evrov) ubijajo civiliste še dolgo potem, ko se vojne končajo. Leta 2006 so ubile ali poškodovale 11 700 ljudi. Danes je v tleh kakih 70 držav sveta zakopanih 110 milijonov min. In še vedno jih izdelujejo v približno 15 državah, kot so Severna Koreja, Južna Koreja, Indija in Pakistan.
S podpisom Ottaawske konvencije 1997 sta se dve tretjini držav obvezali, da bodo prepovedali uporabo, skladiščenje, proizvodnjo in prodajo protipehotnih min ter zahtevali njihovo uničenje. To je bilo prvič, da so neko orožje prepovedali na svetovni ravni. Uspeh je sledil učinkoviti kampanji organizacije Handicap International, ki je med letoma 1992 in 1997 zbrala več kot 350 000 podpisov proti minam. Handicap International dokazuje, da lahko organizacije civilne družbe spremenijo smer mednarodnih politik.

VIV035 _________________________________________________________ 

Dvajset let po katastrofi v Černobilu se cene nafte dvigujejo, države pa se vedno bolj obračajo k jedrski energiji, da bi zadovoljile svoje potrebe po energiji. Te potrebe lahko do leta 2030 narastejo tudi do 60 odstotkov, saj se jedrska energija, ki proizvaja manj toplogrednih plinov, pojavlja kot manjše zlo, ko gre za nevarnosti podnebnih sprememb. S svojimi 104 delujočimi jedrskimi reaktorji so Združene države Amerike največje proizvajalke jedrske energije na svetu. Francija, ki jih ima 59, je na drugem mestu, sledita ji Indija in Kitajska. Slovenija je najmanjša država na svetu, ki ima jedrsko elektrarno. Finska pa trenutno gradi največjo nuklearno elektrarno na svetu. Nemčija in Švedska uvajata v prakso načelo previdnosti, kar je v skladu z njuno odločitvijo, da bosta postopoma prenehali uporabljati jedrsko energijo. Nemčija je bila četrta največja proizvajalka jedrske energije na svetu, preden je leta 2002 sprejela zakon, da bo postopno opustila njeno uporabo. Zdaj tako Nemčija kot Švedska ogromno vlagata v obnovljive vire energije.

VIV036 _________________________________________________________

Vozila izpuščajo hlape, ki še poslabšujejo številne dihalne težave. Prav tako hrup povzroča fiziološke in psihološke motnje. Po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije je približno 120 milijonov ljudi po Evropski uniji - 30 odstotkov celotnega prebivalstva - izpostavljenih stopnji prometnega hrupa, ki je tako visoka, da ima negativni vpliv na zdravje. Z uporabo javnega prevoza ali alternativnih načinov prevažanja, kot je kolesarjenje, lahko zmanjšamo škodljive učinke prometa, kot tudi izboljšamo kakovost življenja.
Mesto Lyon (Francija) od leta 2005 svojim prebivalcem daje v izposojo veliko število koles (imenovanih »Vélo’v«), ki so dostopni na 173 stojalih po mestu. Vpis v shemo je vse, kar potrebujete, da vzamete kolo in kolesarite od enega stojala k drugemu. Shema ima že 50 000 članov, promet s kolesi pa se je v enem letu povečal za 34 odstotkov.

VIV037 _________________________________________________________

V zadnjih 30 letih se je dolg držav v razvoju povečal, kar ovira njihovo potencialno rast. V letu 2002 so te države dobile 57 milijard dolarjev razvojne pomoči, odplačale pa le 340 milijard dolarjev dolga.
V letu 2005 se je 7 industrijsko vodilnih držav odločilo, da 18 močno zadolženim državam, kot so Benin, Etiopija in Zambija, multilateralno odpišejo 40 milijard dolarjev dolga Mednarodnemu monetarnemu skladu, Svetovni banki in Afriški razvojni banki. Kot rezultat tega je v Zambiji, kjer ljudje živijo z manj kot dolarjem na dan, vlada vložila več denarja v zdravstvene storitve, ki so odslej v ruralnih predelih na voljo brezplačno. Pred tem ukrepom je zdravnikov obisk stal med 5 in 10 dolarji.

VIV038 _________________________________________________________

Stockholmski mednarodni mirovni inštitut (SIPRI) - www.sipri.org, Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) - www.oecd.org

Za javno razvojno pomoč je bilo porabljenih 60 milijard dolarjev, ki so jih med revne države razdelili po določenih kriterijih, kot so spoštovanje človekovih pravic in svobodne večstrankarske volitve. Po drugi strani pa distribucija pomoči služi tudi geopolitičnim interesom države donatorke. V zadnjih letih prejemnice pomoči niso nujno tudi najrevnejše države, ampak tiste, ki so potencialne partnerke v boju z mednarodnim terorizmom (npr. Maroko, Afganistan) pod vodstvom ZDA, ki so tudi največja donatorska država.
V Kostariki je bil proračun za vojsko (odpravljen v letu 1948) prenešen v izobraževanje in zdravstvo. Danes je v tej državi stopnja pismenosti 95-odstotna, pričakovana življenjska doba pa 78 let.

VIV039 _________________________________________________________

S svojimi vetrovnimi obalami in raztresenimi poseljenimi planotami ima Francija velike možnosti za proizvodnjo električne energije. Vendar pridobi le 1300 MW vetrne energije letno, kar znese 4 odstotke skupne evropske proizvodnje. Z 18 000 MW nameščenih veternih kapacitet (polovico od teh jih ima Nemčija) Evropa pridobi 3/4 vse vetrne energije na svetu. Ko bo začelo primanjkovati fosilnih goriv, bo njihova cena poskočila, obnovljivi viri energije pa bodo nesporno predstavljali alternativo. Vendar je razvoj vetrnih elektrarn podvržen vročim razpravam, ki jih podpirajo ali zavračajo. V Sloveniji se je pred predvideno gradnjo prve vetrne elektrarne razvnela burna razprava med energetiki, ki kraški greben gledajo z vidika vetrnega potenciala, in naravovarstveniki, ki si prizadevajo za ohranitev biološke raznovrstnosti.
V Franciji je bilo v zadnjih letih ustanovljenih 23 lokalnih združenj za podporo veternim elektrarnam v lokalnih okoljih. Njihovi člani so postali strokovnjaki na tem področju, organizirajo javna srečanja, opravljajo študije o možnostih izrabe vetrne energije v lokalnih okoljih, prav tako pa svetujejo tudi politikom.

VIV040 _________________________________________________________

Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) www.fao.org

Kmetijska pridelava je v zadnjih 50 letih precej narasla, vsako leto pridelamo 365 kg zrnja na osebo. Kljub temu 800 milijonov ljudi - 13 odstotkov svetovnega prebivalstva - strada. Majhni otroci so glavne žrtve podhranjenosti in lakote.
Po letu 1980 je agronom Pierre Rabhi razvil agro-ekologijo v zelo revnih ruralnih predelih Burkine Faso. Ta metoda kmetovanja izboljšuje rodnost tal tako, da nadomešča kemična umetna gnojila z naravnim gnojilom; z uporabo komposta, ilovice, organskih snovi in kosti, ki jih prekrijejo s slamo, da obnavljajo zemljo in krepijo rastline. V kraju Gorom Gorom so odprli izobraževalni center in hotelski kompleks za agro-ekologijo. Danes v Burkini Faso 100 000 kmetov obdeluje zemljo na agro-ekološki način, s čimer so dosegli samozadostno pridelavo hrane, hkrati pa ohranjajo biološko raznovrstnost.

 VIV041 _________________________________________________________

Združene države Amerike prispevajo največji znesek, kljub temu pa niso najbolj radodarne. Le Danska, Luksemburg, Norveška, Nizozemska in Švedska prispevajo več kot 0,7 odstotka svojega družbenega proizvoda, več od zneska, ki so ga določili Združeni narodi, da bi bogatejši resnično delili svoje bogastvo z revnejšimi državami. V mednarodnem razvoju so nevladne organizacije tiste, ki igrajo vedno bolj pomembno vlogo.
Pred letom 1850 je bilo le 5 mednarodnih nevladnih organizacij, do leta 2000 pa je njihovo število naraslo na 37000. Danes jih je 40 000, delujejo na vseh področjih. Prav tako so zelo radodarni nekateri posamezniki. V Franciji več kot 20 odstotkov gospodinjstev, ki plačujejo davek na dohodek, podari povprečno po 365 evrov na leto v dobrodelne namene. Najbolj radodarne so družine z nižjimi dohodki, ki v dobrodelne namene prispevajo skoraj en odstotek svojega obdavčljivega dohodka.

VIV042 _________________________________________________________

Od Severne Koreje do Kube in Mjanmara zatirajo ljudi, zapirajo ali ubijajo disidente. Kot je rekel Winston Churchill: »Demokracija je najslabša oblika vladavine - razen vseh ostalih oblik, ki so jih občasno preizkušali«.
Danes se demokracija z organiziranimi svobodnimi večstrankarskimi volitvami razvija v okoli 140 državah od 194, kolikor jih je v tem trenutku na svetu. Po letu 1980 je bilo le 70 držav z demokratičnim sistemom. Leta 2004 je Južnoafriška republika praznovala prvo desetletje demokracije od svojih prvih večrasnih volitev leta 1994, ko je bil Nelson Mandela izvoljen za predsednika in je končal rasistični sistem apartheida. Kot osnovo za spravo so uvedli nov nacionalni sistem vrednot. Danes je Južnoafriška republika politično gledano ena od vodilnih držav na kontinentu.

VIV043 _________________________________________________________

V začetku 21. stoletja smo bili priča pravi revoluciji, ko se je svetovno demografsko ravnotežje prevesilo s podeželja v mesta in velemesta, spremenile so se vrednote in življenjski stili. Mesta so središče modernega načina življenja, vendar je zanje značilna tudi visoka stopnja potrošnje in povzročanje ogromne količine odpadkov. Da bi mesta ostala »srečno naključje zgodovine«, kot se je izrazil zgodovinar Fernand Braudel, morajo postati trajnostna.
Da bi zmanjšalo svoj prispevek k podnebnim spremembam, je mesto Chalon-sur-Saône (Burgundija, Francija, 56000 prebivalcev) v treh letih zmanjšalo emisije toplogrednih plinov za 20 odstotkov. Z gradnjo občinske toplarne, ki deluje na odpadni les, in okoljsko prijaznih dobro izoliranih zgradb ter z uvajanjem izobraževalnih programov za otroke je mesto zmanjšalo emisije za več kot 5 200 ton toplogrednih plinov, s čimer letno prihrani okoli 300 000 evrov.

VIV044 _________________________________________________________

V letu 1950 sta imeli le aglomeraciji London in New York več kot 8 milijonov prebivalcev. Do leta 1975 se je število megalopolisov povzpelo na 10, od tega jih je bilo 5 na južni polobli. Danes obstaja že 20 megalopolisov. Združeni narodi pa napovedujejo, da bosta leta 2025 dve tretjini ljudi živeli v mestu ali velemestu; od tega bo 75 odstotkov svetovnega urbanega prebivalstva živelo v orjaških mestih v državah v razvoju. Čeprav ta mesta kažejo številne simptome krize, pa prispevajo 60 odstotkov v nacionalni BDP. Eden glavnih problemov, s katerimi se sooča ta velika koncentracija ljudi, je ravnanje z odpadki.
V Daki (Bangladeš, 11 milijonov prebivalcev, 300 000 ton odpadkov dnevno) je podjetje za ravnanje z odpadki (Waste Concern) - družba, ki sta jo ustanovila Iftekhar Enayetulla in Maqsood Sinha - postavilo mrežo za zbiranje odpadkov, od katerih organske odpadke (80 odstotkov odpadkov) predelajo v kompost in prodajo po državi; 38 obratov za ravnanje z odpadki vsak dan predela 50 ton odpadkov. V drugih predelih sveta, v mestih, kot je Lima v Peruju, so prevzeli ta visoko donosni model ravnanja z odpadki.

VIV045 _________________________________________________________

Katastrofe, kot so erozija in poplave, naraščanje morske gladine in hude suše, prisijijo veliko število ljudi, da zapustijo svoje domove. Od Bangladeša do Arhipelaga Tuvalu na Pacifiku, od Čadskega jezera do Aljaske je od leta 2004 že okoli 30 milijonov ljudi postalo okoljskih beguncev. Do leta 2050 lahko zaradi posledic globalnega segrevanja postane žrtev okoljskih katastrof še nadaljnjih 150 milijonov ljudi.
Mikronezijski arhipelag Tuvalu lahko postane prva država, ki bo izginila pod morsko gladino v naslednjih 50 letih. Kampanji »Malo je lepo« Gilliane Le Gallic gre zahvala, da sta bili na naseljenem atolu, ki meri 10 ha, zgrajeni dve bioplinski postaji, majhna enota za biodizel, majhna vetrna turbina, sončna elektrarna in izobraževalni center za obnovljive vire energije. Cilj pomoči je Tuvalancem njihov mali otoček spremeniti v model države, ki varuje okolje in uporablja obnovljive vire energije. Istočasno se je Nova Zelandija zavezala, da bo vsako leto sprejela 75 okoljskih beguncev iz arhipelaga Tuvalu.

 VIV046 _________________________________________________________

Z ogrevanjem, hranjenjem in nastanitvijo ter z odlaganjem odpadkov prelagamo na naravo ogromno breme, ki presega njene sposobnosti regeneracije. To breme je mogoče izmeriti v količini zemeljske površine, ki je potrebna za zadovoljitev naših potreb, znana tudi kot »ekološki odtis«. Planet nudi 1,8 hektara za zadovoljevanje potreb enega človeka, vendar pa Slovenci potrošijo 2-krat več, Francozi 3-krat več, Američani pa kar 5-krat več. Vedno nujnejša postaja odločitev za življenjski stil, ki je združljiv z naravnim podpornim sistemom.
Nove tehnologije lahko zmanjšajo našo potrošnjo naravnih virov, ne da bi znižali naš življenjski standard. Predstavljajmo si idealno družino. Toplo vodo za umivanje zagotavlja solarni grelnik vode. Družina zbira deževnico, ločuje odpadke, perilo pere z energetsko učinkovitimi napravami z oznako A+ ali A++. Vsi člani družine hodijo v šolo ali na delo peš, s kolesom, hibridnim avtom, uporabljajo javni prevoz ali pa so vključeni v lokalno shemo skupnih prevozov z avtom, torej prevozov več ljudi skupaj v enem avtu. Njihova hiša je osvetljena z nizko-energetskimi žarnicami, ustrezno izolirana in načrtovana tako, da absorbira kar največ sončne toplote, kar pomeni, da potrebuje le podporno ogrevanje s krušno pečjo, ki razširja toploto po centralnem ogrevalnem sistemu. Vsak dan družina varčno uporablja vodo in energijo, kupuje hrano, ki je lokalnega izvora, sezonska, ekološka, iz pravične trgovine, kupuje okolju prijazne proizvode za hišo in vrt ter izbira proizvode s čim manj embalaže. Ta ideal je dosegljiv. To je lahko vaša družina!

VIV047 _________________________________________________________

Vsako minuto nekje na svetu umre ženska zaradi zapletov pri nosečnosti. Število 500 000 smrti žensk na leto zaradi tovrstnih zapletov ostaja nespremenjeno že vrsto let. Mogoče bi bilo preprečiti, da bi za 30 milijonov žensk nosečnost in porod pomenila trpljenje, zdravstvene težave in smrt. Tveganje, da bo ženska pri porodu umrla, je v podsaharski Afriki ena na šestnajst žensk, v Latinski Ameriki ena na 160 in v Zahodni Evropi ena na 4000 žensk.
V Senegalu vsako leto pri porodu umre 6 000 žensk. Leta 2003 je organizacija Aviation sans Frontieres (Letalstvo brez meja) - nevladna organizacija, ki pomaga skupnostim, živečim na težje dostopnem ozemlju - začela program, v katerem nosečnice z zapletom prepeljejo v bolnišnico v Dakar.

VIV048 _________________________________________________________

Izraz »shantytown« (barakarsko naselje) ali slum se na splošno uporablja za opis ilegalno postavljenega naselja, kjer so barake narejene iz odpadnih materialov in naseljene z najrevnejšimi skupnostmi na planetu, ki nimajo nikaršnih lastninskih pravic. Danes milijarda ljudi - 32 odstotkov svetovnega urbanega prebivalstva - živi v barakarskih naseljih, ta številka pa se v naslednjih 30 letih lahko podvoji. Toda kljub revščini in nasilju so prebivalci pogosto navezani na svoj bivanjski predel, zato se borijo za izboljšanje razmer in uradno priznanje.
V zadnjem desetletju so prebivalci Rocinha, barakarskega naselja (ali favele) v Riu de Janeiru (Brazilija) in enem največjih v Latinski Ameriki, ubranili svoje naselje pred rušenjem in izkoristili nacionalni program za izboljšanje podstandardnih stanovanj. Domove 100 000 prebivalcev so povezali v sistem mestne kanalizacije, od leta 2006 pa tem ljudem podeljujejo tudi lastninske pravice za njihove domove.

VIV049 _________________________________________________________

Kjotski protokol je bil podpisan v letu 1997, v veljavo pa je stopil februarja 2005. Zavezuje države, da v obdobju od 2008 do 2012 zmanjšajo emisije toplogrednih plinov za 5 odstotkov v primerjavi s stopnjami iz leta 1990. Da bi bili zares učinkoviti, bi morali emisije v tem obdobju zmanjšati vsaj za polovico v vseh 125 državah, podpisnicah protokola, vključno z 29 industrializiranimi državami. Združene države Amerike, največje proizvajalke toplogrednih plinov na svetu, protokola niso podpisale. Pa vendar lahko vsak od nas z manjšo porabo energije pomaga zmanjšati emisije.
V bližini Basla v Švici so 12 000 m2 industrijskih površin spremenili v stanovanjske, kjer bi uporabljali 75 odstotkov obnovljivih virov energije (sončna in vetrna energija, energija iz biomase in hidroenergija) in znižali porabo energije na 2000 kWh na osebo. Lastniki zemljišč morajo namestiti solarne plošče, izolirati stavbe, uporabljati okolju prijazne in reciklirajoče se materiale (kot sta juta in laneno platno) ter namestiti varčne kopalniške armature. Stanovalci se morajo zavezati, da bodo kupovali energetsko učinkovite žarnice, se izogibali funkciji »v pripravljenosti« (stand-by) na elektronski opremi, kupovali energetsko učinkovite gospodinjske naprave z oznakami A+ ali A++, namestili na pipe naprave za varčevanje vode in in ogrevali prostore največ do 19 °C.

VIV050 _________________________________________________________

Kot območje med zemljo in vodo zagotavljajo močvirja hrano in zavetje za množico rastlin, ptičev in rib. Močvirja igrajo ključno vlogo pri hranjenju in filtriranju vode ter kot zaščita pred poplavami. Še več, uskladiščijo lahko do 40 odstotkov ogljikovega dioksida. Kljub temu, da so od leta 1971 močvirja zaščitena z Ramsarsko konvencijo, pa jih je ogroženih kar 12,8 milijona kvadratnih kilometrov.
Država Florida obnavlja prostrana obalna močvirja na območju Evergladesa, reke Kissimmee in jezera Okeechobee. V preteklosti so ta močvirja izsuševali za kmetijski in urbani razvoj, kar pa je povečalo tveganje za poplavljanje stanovanjskih površin in onesnaženje vode z nitrati in fosfati ter za vdore morske vode v rezervoarje pitne vode. Koristi od obnove so tako gospodarske kot okoljske: hektar močvirja filtrira takšno količino vode, za kakršno bi bilo potrebno vložiti 123 000 dolarjev v vodno čistilno napravo.

VIV051 _________________________________________________________

Danes vojne najpogosteje izbruhnejo v revnejših državah, kjer je tekmovanje za vire še posebej silovito. Večinoma gre za notranje konflikte, saj manj kot 10 odstotkov vojn poteka med državami. Prav zaradi tega so najbolj na udaru civilisti.
V zadnjih 15 letih se je število konfliktov zmanjšalo za 40 odstotkov; prav tako se je pomembno zmanjšalo število smrti v enem konfliktu - danes jih v enem konfliktu izgubi življenje povprečno 600, medtem ko jih je v 50. letih preteklega stoletja 38 000. To je v veliki meri sad dela Organizacije združenih narodov.

VIV052 _________________________________________________________

Javni letni izdatki za zdravstveno oskrbo znašajo v razvitih državah okoli 2 500 evrov, v revnejših pa 2,5 evra na osebo. Poleg tega je večina sredstev za raziskave namenjena boleznim, ki ogrožajo razvite države.
V Braziliji si zdravnica iz Ria de Janeira Vera Cordeiro in članica mreže Ashok za socialna podjetja že od 1991 prizadeva, da bi reformirala bolnišnice v svoji državi. Še zlasti se zavzema za izboljšanje oskrbe revnih otrok po odpustu iz bolnišnice. Njeno združenje Renascer zagotavlja otrokom po odhodu iz bolnišnice hrano, zdravila ter dostop do psihologa in socialnih delavcev, ki nudijo pomoč njihovim družinam. Zaradi tega se je v šestih letih v edino bolnišnico v kraju Lagoa po odpustitvi ponovno vrnilo za 69 odstotkov manj otrok kot prej. Združenje Renascer je razširilo svoje delovanje na 14 bolnišnic v Riu in Racifu in je s svojimi storitvami pomagalo že 20 000 otrokom. V družinah, ki jim je združenje pomagalo, se je odstotek življenjsko ogroženih otrok znižal z 42 na 10 odstotkov.

VIV053 _________________________________________________________

VIV054 _________________________________________________________

V industrializiranih državah se je količina nastalih odpadkov na prebivalca v zadnjih dveh desetletjih praktično potrojila. V državah v razvoju odpadki pogosto tvorjo osnovo lokalnega gospodarstva, ki zagotavlja preživetje milijonom ljudi. Recikliranje je prav lahko zelo donosno.
Ameriška družba Interface, svetovni vodilni proizvajalec preprog, deluje trajnostno. Namesto, da bi proizvajala in prodajala čisto nove preproge (proces, ki onesnažuje), je ustanovila izposojevalnico preprog, ki vključuje zbiranje in recikliranje starih delov preprog. Prav tako prodaja preproge, narejene iz recikliranega PVC-ja na osnovi blaga, narejenega iz koruze. Recikliranje je omogočilo podjetju Interface, da je za polovico zmanjšalo svoje odpadke in v obdobju šestih let prihranilo 165 milijonov dolarjev.

VIV055 _________________________________________________________

Med letoma 1995 in 2004 je bilo zabeleženih 5 989 naravnih nesreč, v njih je umrlo 900 000 ljudi. Prizadele so 2,5 milijarde ljudi, nastalo škodo cenijo na 738 milijard dolarjev. Nemogoče se je izogniti povezavi med naraščajočo škodo, ki jo povzročijo naravne nesreče, in vedno večjim onesnaževanjem (ki vodi v podnebne spremembe, širjenje puščav in erozijo zemlje).
Izbruh vulkana Pinatubo na Filipinih leta 1991 je pokazal, da celo v državi v razvoju naravna nesreča ne pomeni neizogibno tudi katastrofe za ljudi. Takoj ko so bili zabeleženi prvi znaki izbruha, so začeli izvajati zelo učinkovit načrt evakuacije. Ljudje so s pomočjo videa dveh francoskih vulkanologov Mauricea in Katie Krafft, ki je prikazoval, kaj storiti v primeru izbruha, razumeli tveganje, če ne bi zapustili domov. To je bil eden največjih izbruhov v 20. stoletju, ki je prizadel skoraj 1,8 milijona ljudi, vendar zahteval relativno malo življenj (okoli tisoč).

VIV056 _________________________________________________________

Tričetrt ljudi na svetu se zdravi s pomočjo sredstev, ki jih pridobivajo neposredno iz narave. To je pogosto zato, ker nimajo dostopa do zdravil, pa tudi zato, ker so te rastline zelo učinkovite. Sodobne raziskave so usmerjene v odkrivanje rastlin, katerih aktivne molekule lahko pomagajo pri zdravljenju raka, aidsa in starostnih motenj. Časa pa ni na pretek, saj so ogroženi habitati teh rastlin.
Pelin je znan že iz antičnih časov. Njegovo latinsko ime Artemisia izhaja iz imena boginje Artemide, zaščitnice bolnih žensk.V velikih količinah je strupen, vendar v tradicionalni medicini, zlasti na Kitajskem, cenijo njegove terapevtske lastnosti in krepilne učinke. Pelin glistovec uporabljajo kot sredstvo proti krčem in glistam. Pelin trenutno intenzivno raziskujejo, saj vsebuje artemisinin, ki ima protimalarične lastnosti. Malariji je izpostavljenih skoraj 40 odstotkov prebivalstva, bolezen na leto prizadene od 300 do 500 milijonov ljudi.

VIV057 _________________________________________________________

Takoj za uničenjem naravnih habitatov je ilegalna mednarodna trgovina z rastlinami in živalmi eden od glavnih razlogov za izumiranje redkih vrst.
Čeprav je boj zelo težak, je ta trgovina v državah podpisnicah CITES-a (Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi živalskimi in rastlinskimi vrstami) pravno urejena in nadzirana že od leta 1973. Mednarodna trgovina z okoli 800 ogroženimi vrstami in njihovimi proizvodi, kot so kože divjih mačk, šali, narejeni iz volne pobitih divjih tibetanskih antilop ter predmeti iz slonovine ali želvji oklepi, je ilegalna. Potrošniki lahko neposredno pomagajo ohraniti divje živali in rastline tako, da tovrstnih izdelkov ne kupujejo.

VIV058 _________________________________________________________

Četudi ti izdelki ne vsebujejo vode, pa se voda uporablja v procesu njihove proizvodnje, kar imenujemo »virtualna voda« ali »vložena voda«. Tako je za proizvodnjo enega kilograma mesa potrebna voda, ki pomaga vzgojiti žita, s katerimi krmijo živali, za njihovo napajanje in na splošno za celotno vzrejo živali. Razumevanje pomena vode, ne le za osebno uporabo, ampak tudi na različnih stopnjah industrijskega proizvodnega procesa, nam lahko pomaga, da bomo ta vir uporabljali bolj modro.
Na Japonskem 3/4 industrije in 1/3 gospodinjstev ponovno uporabi odpadne vode. Prav tako v cisternah na strehah stavb zbirajo deževnico, ki jo uporabljajo za stranišča in za gašenje.

VIV059 _________________________________________________________

Tokio, New York, Sao Paulo in Šanghaj ... so ogromna obalna mesta, vsako naseljuje med 18 in 33 milijoni prebivalcev. Za takšna mesta je pogosto značilno kaotično mestno planiranje in ogromne količine ustvarjenih odpadkov ter neurejena kanalizacija; vse to pa sproža resne higienske in okoljske probleme. Še posebej ogrožena so tista mesta, ki so v bližini delt ali zgrajena na naplavinah.
Kitajska namerava do leta 2020 zgraditi 400 novih mest. Da bi preprečili katastrofe, od leta 2005 testirajo prototip ekološkega mesta. Dongtan, ki leži ob ustju Chang Jianga (Modre reke) na skrajnem robu Šanghaja, je zasnovan kot prvo »zeleno mesto«. Reciklirali bodo vodo in elektriko, zgradbe ne bodo višje od osem nadstropij, strehe pa bosta prekrivala trava in rastlinje za izolacijo in reciklažo vode.

VIV060 _________________________________________________________

V letu 2005 je bilo med opravljanjem svojega dela ali zaradi izražanja svojega mnenja ubitih vsaj 63 novinarjev. To je najvišja številka po letu 1995. Letno poročilo organizacije Novinarjev brez meja kaže, da sta Vzhodna Azija in Srednji vzhod najbolj pereči regiji na svetu, kar zadeva svobodo tiska. Na seznamu najbolj avtoritarnih vlad so se znašli Mjanmar, Kitajska in Laos, med najbolj zatiranimi pa so novinarji Severne Koreje.
V Mavretaniji (ena najbolj represivnih afriških držav glede svobode tiska) je v času prevrata, ki je strmoglavil avtoritarno vlado predsednika Maaouiya Ould Taya, organizaciji Novinarji brez meja uspelo ukiniti cenzuro v glavnem mestu in obnoviti oddajanje radia France International (RFI). Organizaciji se je uspelo vključiti tudi v pripravo novega zakona o tisku, enega najbolj liberalnih na kontinentu, ki je bil objavljen marca 2006.

VIV061 _________________________________________________________

Čeprav pokrivajo manj kot 0,5 odstotka morskega dna, so koralni grebeni zatočišče za številne vrste rib. 90 odstotkov morskih vrst (ne le rib, ampak tudi spužv, vetrnic in morskih zvezd) je odvisnih od grebenov, posredno ali neposredno. Pregrade grebenov ponujajo tudi učinkovito zaščito pred hurikani, saj korale absorbirajo do 90 odstotkov vpliva valov. Dejavnosti, ki so povezane s koralami, kot so ribolov ali turizem dajejo vsakdanji kruh 100 milijonom ljudi. Vendar je zaradi pretiranega izkoriščanja, onesnaževanja, prelova rib, turizma in podnebnih sprememb polovica koralnih grebenov na svetu ogroženih, 20 odstotkov pa že uničenih.
Eden najbolj ambicioznih projektov za obnovitev koralnih grebenov trenutno poteka v Indoneziji, s pomočjo Svetovne banke, Globalne okoljske zveze in Evropske unije. To je prvič, da se je kakšna država odločila, da bo upravljala morski ekosistem z vključevanjem ribiških skupnosti, ki so od njega odvisne - v tem primeru 10 000 skupnosti. Zelo vplivna medijska kampanja se je začela v letu 2004, vključevala je televizijske oddaje in DVD-je. Pred kampanjo je le 15 odstotkov ribičev vedelo, da uničenje koralnih grebenov pomeni tudi manjše število rib. Po kampanji je ta številka narasla na 75 odstotkov. Posledično danes ribiči precej redkeje pri ribolovu uporabljajo eksploziv, ki uničuje korale.

 VIV062 _________________________________________________________

V Franciji je ogrožena polovica ptičjih vrst. Vzrok za to, da je francosko podeželje postalo tako neprijazno za divje živali, je treba iskati v prehranjevalni verigi. Ptiči, ki so odvisni od žuželk kot glavnega vira prehrane, so ogroženi, ker ljudje na kmetijskih površinah in na vrtovih (to pa pomeni 2 odstotka ozemlja Francije) uporabljajo vse več insekticidov. Prav tako so ptiči ogroženi zaradi prekomerne uporabe herbicidov, ki morijo divje rastlinje in uničujejo populacije insektov, s katerimi se hranijo. Poleg tega gnojila, ki curljajo v ribnike in vodne tokove, spodbujajo rast alg, ki uničujejo rastlinje in živali. Z industrializacijo kmetijstva, razširitvijo cestnih omrežij in naraščanjem urbanega razvoja je ptic, ki gnezdijo na travnikih, v grmovju ali okoli jezer, vse manj.
Pestrost vrst na določenem območju je dober kazalnik ekološkega zdravja tega predela. Enako pomembno je ohraniti splošno biološko pestrost nekega območja, kot zaščititi redke vrste. Marca 2006 je Francoski narodni muzej naravne zgodovine skupaj z nekaterimi drugimi organizacijami začel oblikovati podatkovno bazo. V opazovanje metuljev na vrtu se lahko vključi vsak, ki ima vrt in sledi smernicam za identifikacijo metuljev ter izpolni popisne liste, ki so dostopni na spletu. Cilj projekta je narediti načrt, ki bo pokazal, kako se spreminja biološka raznovrstnost. Societas herpetologica slovenica, slovensko društvo za proučevanje dvoživk in plazilcev, načrtuje izdajo Atlasa dvoživk Slovenije. Vsakdo, ki ima podatke o dvoživkah, lahko izpolni popisne liste, ki jih je mogoče dobiti na spletu.

VIV063 _________________________________________________________

Zastareli računalniki in tiskalniki, staromodni prenosni telefoni in električne naprave, ki niso več v uporabi: v Evropi vsako leto odvržemo 6 milijonov ton električnih in elektronskih odpadkov, najpogosteje brez kakršnega koli postopka razgradnje. V industrijskem svetu so to odpadki, ki najhitreje naraščajo. Še vedno vsebujejo živo srebro, svinec, kadmij, azbest, krom, ki lahko prenikajo v podtalnico in so resna grožnja okolju in zdravju. Leta 2003 sta bili objavljeni dve evropski direktivi o električni in elektronki opremi, s katerima naj bi države članice nadomestile nevarne materiale in poskrbele za ustrezno recikliranje. V Franciji, kjer sta ti direktivi v veljavi od leta 2006, so se že pojavile različne javne in zasebne pobude.
V Sloveniji lahko ljudje izrabljeno električno in elektronsko opremo brezplačno oddajo v zbirnih centrih ali v trgovini, kjer kupijo enakovredno novo opremo. Leta 2002 so v mestu Nantes (Francija) uvedli brezplačno zbiranje elektronskih odpadkov. V bližini Bordeauxa (Francija) družba Ecomicro vsak teden zbere 1200 ton elektronskih odpadkov, ki jih potem reciklira ali kako drugače obdela. Poleg tega sprejemajo ukrepe tudi nekateri proizvajalci. Leta 2003 je Canon na trgu ponudil prva barvni tiskalnik in kamero, ki ne vsebujeta živega srebra, kroma ali svinca. Družba tudi zbira rabljeni material, kot so kartuše, da ga reciklira. Njihova okoljska listina prav tako določa, da morajo zaposleni obiskovati tečaj o ekologiji.

VIV064 _________________________________________________________