Inštitut za ekologijo










Od leta 1950 je gospodarstvo močno raslo in svetovna proizvodnja dobrin in storitev se je sedemkrat povečala. Medtem ko se je v tem času svetovno prebivalstvo le podvojilo, smo ujeli petkrat več rib in pridelali petkrat več mesa. Prav za toliko so narasle naše potrebe po energiji. Potrošnja nafte se je sedemkrat povečala, izpust ogljikovega dioksida, glavni vzrok za učinek tople grede pa se je štirikrat povečal. Od leta 1900 se je potrošnja čiste vode šestkrat povečala, predvsem za potrebe kmetijstva.
Danes pa 20 odstotkov svetovnega prebivalstva nima pitne vode, 40 odstotkov nima dostopa do ustreznih sanitarnih razmer, 25 odstotkov ljudi je brez elektrike, 842 milijonov ljudi je podhranjenih in polovica človeštva živi z manj kot 2 dolarjema na dan.
Z drugimi besedami, petina svetovne populacije živi v industrializiranih državah, potroši in proizvaja v presežkih in močno onesnažuje okolje. Preostale štiri petine ljudi živi v državah v razvoju in to večina v revščini.
Da bi eni in drugi zadovoljili svoje potrebe, močno obremenjujejo naravne vire Zemlje, trajno uničujejo ekosistem našega planeta ter omejujejo zaloge pitne vode, gozdov in oceanov, zmanjšujejo pa tudi količine čistega zraka, orne zemlje in javnih zemljišč.
To pa ni vse. Do leta 2050 bo imela Zemlja še blizu 3 milijarde prebivalcev več kot danes, večinoma v državah v razvoju. Ko se bodo te države razvile, se bodo želele postaviti ob bok industrializiranim državam - toda naš ekosistem je omejen in ga ni mogoče poljubno raztezati.
Če bi vsi na Zemlji živeli na enak način, kot zahodni razviti svet, bi potrebovali vsaj še dva planeta, da bi se preživljali. Vendar obstajajo načini za izboljšanje življenjskega standarda vseh, pri čemer lahko hkrati skrbimo za ohranjanje naravnih virov za prihajajoče generacije: preusmeriti se moramo na tehnologije, ki ne onesnažujejo, ki zahtevajo manj vode in energije. Izraz “trajnostni razvoj” opisuje ta cilj: pomeni pridobiti več iz manj.
Položaj, v katerem se nahaja Zemlja, ni nepopravljivo usoden, vendar se je treba čim prej lotiti sprememb. Imamo priložnost, da se usmerimo k trajnostnemu razvoju, takšnemu, ki nam dopušča, da izboljšamo življenjske pogoje državljanov sveta in da poskrbimo za potrebe bodočih generacij.  Ta razvoj bi temeljil na ekonomski rasti, pri čemer bi spoštoval ljudi in naravne vire našega edinstvenega planeta.
Takšen razvoj zahteva izboljšanje proizvodnih metod in spremembe v naših potrošniških navadah. Z aktivnim udejstvovanjem državljanov sveta lahko vsak človek prispeva k prihodnosti Zemlje in človeštva. Začeti je treba takoj.

Anne Jankeliowitch za