Prizadevanja, da bi spoznali in sprejeli trajnostni razvoj kot alternativni koncept razvoja v Sloveniji, je eden izmed osrednjih ciljev projekta Micelij: tak razvoj mora kot ena od največjih svetovnih prioritet postati prednostna naloga tudi na nižjih ravneh človeške globalne družbe. Zato je projekt Micelij na prostoru slovenske države prispevek k skupnim prizadevanjem človeštva za ohranjanje takšnih razmer na planetu, ki bodo lahko vsem živim bitjem pa tudi poznejšim generacijam omogočile dostojno življenje.

Trajnostni razvoj je postal alternativni koncept razvoja sodobne civilizacije na osnovi spoznanja, da je tak razvoj, kot smo mu bili priča doslej, dodobra načel pogoje bivanja na našem planetu. Pojavil se je kot odgovor na rastočo potrebo, da gospodarski in družbeni napredek uravnotežimo s skrbjo za okolje in temu prilagojenim upravljanjem z naravnimi viri. Trajnostni razvoj poudarja zadovoljevanje potreb človeštva v spoštovanju medgeneracijske odgovornosti, prav tako pa tudi izboljševanje kakovosti človekovega življenja, vendar pod pogojem, da kljub temu ohranjamo sposobnost samoobnavljanja Zemlje oziroma da ne podiramo krhkega ravnovesja na našem planetu.

Dejstvo, da so pogojih bivanja na našem planetu načeti, je na svetovni ravni prvič objavila Svetovna konferenca o okolju in razvoju, ki je potekala v Rio de Janeiru leta 1992. Vse od tedaj dalje je trajnostni razvoj skrb vseh tistih posameznikov, gibanj, institucij, mrež, držav in mednarodnih organizacij, ki jim ni vseeno, kaj se bo zgodilo z našim planetom in življenjem na njem. Vsi ti se zavedajo, da je trajnostni razvoj le možnost, ki pa terja zavestno delovanje, sodelovanje in skupne napore s sinergičnimi učinki. Promocija, ozaveščanje, izobraževanje ter spreminjanje vedenjskih vzorcev posameznikov, skupin, skupnosti, ustanov, držav ipd. za trajnostni razvoj je le prvi korak.

Medtem ko smo si na globalni ravni hitro edini o nujnosti koncepta trajnostnega razvoja, pa se pri njegovem uveljavljanju nujno hitro pokažejo različni odtenki zaradi razlik v kulturah. Načini bivanja, odnosov, obnašanja, vrste prepričanj in delovanja se razlikujejo zaradi konteksta, zgodovine in tradicije, v okviru katerih posamezniki živijo svoja življenja. Zato je prepoznanje praks, identitet in vrednot - softwara človeškega razvoja -  nujnost in prvi pogoj uspešnega udejanjanja trajnostnega razvoja. Cilji, poudarki in procesi morajo biti zato lokalno opredeljeni tako, da vključijo specifično lokalno okolje, družbene in gospodarske razmere, in to na način, ki je sprejemljiv za določeno kulturno okolje. Nato v njem afirmirajo tiste elemente, ki krepijo trajnostni odnos do narave in vzpostavljajo harmoničen odnos v okolju. Zato človeštvo kot celota nima univerzalnega modela udejanjanja trajnostnega razvoja. Vsaka skupnost mora razviti svoj specifični pristop.

Ker ima izobraževanje osrednje mesto v udejanjanju trajnostnega razvoja, je OZN decembra 2002 razglasila obdobje od leta 2005 do leta 2014 za »Desetletje izobraževanja za trajnostni razvoj« in Unescu naložila vrsto nalog v tej zvezi. Kot ljudje moramo iskati pozitivne spremembe zase, za svoje otroke in vnuke, toda na način, ki dovoljuje to početi tudi vsem ostalim. Da bi ta cilj dosegli, pa se moramo nenehno učiti – o sebi, o svojih potencialih in omejitvah, o svojih odnosih do drugih, okolja, narave, do sveta in ne nazadnje do sebe.

Izobraževanje za trajnostni razvoj je vseživljenjsko prizadevanje, ki je izziv posameznikom, ustanovam in družbam, da uzrejo jutrišnji dan kot dan, ki pripada vsem nam ali pa ne bo pripadal nikomur. Le malo je tako nujnih ciljev, ki se jim je treba posvetiti že danes, da bi ohranili skupno dediščino – planet, na katerem živimo – in s tem človeštvu omogočili prihodnost.

Inštitut za ekologijo je na teh izhodiščih in v tem kontekstu zastavil projekt z naslovom Micelij, katerega osnovni cilj je povezovati posameznike, gibanja, institucije, mrežja ipd. na različnih področjih družbenega življenja, zato da bi prišlo do sinergičnih učinkov v smeri uveljavljanja trajnostnega razvoja v Sloveniji in v širšem okolju.
Če so se v zadnjem desetletju pojavili posamezni dejavniki, mreže, institucije, gibanja, nevladne organizacije, raziskovalne skupine, institucije javne oblasti ipd., ki so si prizadevali za promocijo, izobraževanje, proučevanje, vzgajanje, uveljavljanje trajnostnega razvoja, pa jim je bilo skupno prav to, da so svoje delovanje sektorsko zamejevali in do sinergičnih učinkov ni prihajalo. Zato je projekt Micelij usmerjen k senzibiliziranju, ozaveščanju, izobraževanju in tudi spreminjanju načinov obnašanja in ravnanj tako pri posameznikih in skupinah kot šolah, institucijah, gospodarskih, političnih in drugih dejavnikih, državi ipd. za sinergično povezovanje različnih udeležencev pri skupnih projektih uveljavljanja trajnostnega razvoja. V ospredju je proces krepitve pripadnosti, identitet, vrednot in pristopov, ki  spoštujejo okolje in so usmerjeni k odkrivanju novih načinov in orodij za vzpostavljanje novega odnosa do okolja; pa tudi takšnih, ki so usmerjeni k družbeni pravičnosti in boju proti revščini (dva ključna principa trajnostnega razvoja). Vrednote trajnostnega razvoja, kot so solidarnost, enakost, partnerstvo in sodelovanje, so v projektu Micelij uravnotežene z znanstveno-raziskovalnimi pristopi varovanja okolja in zaščite narave, medtem ko mir, zdravje in demokracijo razumemo kot ojačevalce podmen trajnostnega razvoja.